Kot vemo, je vsako leto zadnji konec tedna v novembru rezerviran za CQWW CW, kar je še posebej pomembno za vse ljubitelje telegrafije, saj je to tekmovanje svetovnih razsežnosti in preko petnajst tisoč radioamaterjev si prizadeva seči na lestvici čim višje. Vemo, da so nekatere lokacije po svetu priviligirane in da ima delo v tekmovanju na teh postajah  še poseben čar. Tokrat sem se odločil za PJ2T na Curacau (SA-006), Nizozemski Antili. Otok Curacao so Španci odkrili leta 1499, sicer pa so tam že stoletja živeli Indijanci Arawaki in Caribi, po katerih se Karibsko otočje tudi imenuje. Vse tri otoke Aruba, Curacao in Bonaire so imenovali “Useless Islands” (Neuporabni otoki) zaradi puščavske klime z borno vegetacijo, brez naravnih bogastev. Edina prednost otoka je njegova strateška lega in dobro zaščiteno naravno pristanišče, ki je stoletja služilo tihotapcem droge in trgovcem s sužnji, ter angleškim in nizozemskim pomorščakom.
Potovanje od Ljubljane preko Benetk, Amsterdama, St. Martina v Karibih do Nizozemskih Antilov in do otoka Curasao je trajalo kar 24 ur, vendar je bil polet dokaj miren in brez posebnosti. Danes je otok lepo urejen z dobro razvitim turizmom, odstotek revnih je majhen, številni bogati Nizozemci in Američani pa preživljajo zime v svojih čudovitih vilah v tem tropskem podnebju na obalah koralnega morja bogatega s živopisanimi tropskimi ribami in koralami vseh vrst. Nam zanimivi sta tudi bogata favna in flora: številni kaktusi, nenavadna drevesa in rastline, od ptic pa v plitvih lagunah gnezdijo flamingi, papige, kolibriji, v odročnejših predelih so pogosti tudi beloglavi jastrebi in veliko število ptic vseh barv in velikosti. Posebnost so iguane, velike tudi čez meter, ki se mirno sprehajajo po  vrtovih in parkih, so pa boječe in prebivalcev ne ogrožajo.
Otok nima izvirov sladke vode in je vsa pitna voda pridobljena z razsoljevanjem morske vode in zato tudi draga. Elektriko proizvajajo dizelski agregati in ni čutiti pomanjkanja ne vode ne elektrike, kljub stalnim opozorilom na varčevanje.
Precejšen del otoka je urejen kot nacionalni park, kot ena glavnih atrakcij pa je seveda potapljanje. Potapljaški centri so praktično na vsaki plaži in vozijo potapljače na koralne grebene, od katerih je posebno poznan “gobji gozd” (Mushroom forest), ki je področje koralnih formacij gobastih oblik gosto poseljen s tropskimi ribami.
Pa še nekaj besed o lokaciji. Kakih dvajset metrov nad morjem prav na koralnim grebenom stoji hiša v vrtu s tropsko vegetacijo s tremi antenskimi stolpi, več loop antenami za nižja področja, štirimi postajami (FT-1000MP), štirimi ojačevalniki legalne moči… Vse smeri so zadovoljivo odprte, le proti Evropi je hrib, ki sega kar precej nad nivo najvišje antene. Antene so: stack za  28MHz, fiksne monoband antene za  21MHz in 14MHz v dve smeri, dva tribanderja, ki se vrtita; ter nekaj žic za sprejem.
Lokacija ima kar zavidljivo preteklost; hotel z apartmaji v bližini in samo lokacijo PJ2T sta postavila pred leti radioamaterja, kasneje so ju uporabljale že finske in ameriške ekipe, vedno z odličnimi rezultati. John, W4BAI je omenil, da je bil prvič na otoku že pred 28 leti!
V tednu pred tekmovanjem se je že zbrala sedemčlanska ekipa za kategorijo M2, kot smo že nekaj časa načrtovali.
Lastnika lokacije Geoffa-W0CG, profesorja na univerzi Kent v Ohiu, in Steva-N8BJQ, bivšega dolgoletnega direktorja WPX tekmovanj, sem poznal že od prej, Don-W9MFO in Jeff K8ND, programer, in Jim-W8WTS, Jeffov šef, pa sta bila v ekipi prvič, prav tako John-K4BAI,stari znanec z WRTC, sodnik iz Georgije. Tu je bila še Geoffova žena Cindy, ki je skrbela za kuhinjo.
Sedaj pa še tekmovanje. Po lokalnem času se tekmovanja prične v petek ob osmi uri zvečer in traja do nedelje prav tako do osmih zvečer.


Nekaj nervoze na začetku smo hitro prebrodili in že zjutraj se je trenutni rezultat že presegal planirane  številke. Cilj nam je bil doseči obstoječi  svetovni rekord v kategoriji M2. (Naj spomnim: prejšnji rekord v tej kategoriji smo lansko leto postavili v zasedbi treh Slovencev in dveh Nemcev iz Dubaja!). Kljub dokajšnji vročini ves čas tekmovanja (30 stopinj in več in dokaj visoko vlago) je tehnika delovala brezhibno in po 48 urah dela s povprečno 230 zvez na uro(!) je Writelog kazal preko 11.000 zvez in po trenutnih podatkih dosegljivih na svetovnem spletu dosegli nov svetovni  rekord v M2 in s tem zmagali v letošnjem tekmovanju v svoji kategoriji. Zelo blizu je rezultat CT9L, a upam, da bo naša prednost le dovolj za zmago.

Članek je bil objavljen v časopisu CQ-ZRS št. 1 februar 2004

Leo Xhoko, S50R http://s50r.s50e.si

Zadnje objave

CQWW RTTY 2024 tekmo

S51J: Pravzaprav sem se zadnji trenutek odločil, da bom startal na ...

Radioamaterski kamp

 Zaradi drugih obveznosti mlajših udeležencev, smo se tokrat dobili samo ...

Radioamaterski kamp

Za letošnji kamp so potrdili svojo udeležbo Miha – S54MC, ...

S56AS in S51J v YOTA

Aljaž S56AS je izrazil željo, da bi delal YOTA - ...

Drugo izobraževalno

Delali s S50E lokacije Črni vrh v Multi-Single kategoriji. Operaterji ...

Translate »