Že pred kakšnimi petintridesetimi leti sem še kot “mulc” dobil sprejemnik OT-2, ki ga je v tistih časih razvila ZRS. Spominjam se, da sem napačno navil tuljavo in ni in ni hotel delati. Iz zagate me je takrat rešil Janez – S51ZG in pravilno navil tuljavo in uglasil sprejemnik. Kasneje se je sled za OT-2 izgubila, verjetno je zašel v “reciklažo”. Po naključju sem pred časom prišel na stran poljskega radioamaterja SP5DDJ, konstruktorja sprejemnika za 80 metrsko področje – LIDIA 80.
Njegova izvedba sprejemnika je preprosta in enostavna za gradnjo, zato sem se odločil da tudi jaz enega izdelam za veselje in spomine na tiste čase.
Avtor tega sprejemnika, je po izgradnji vrste preprostih sprejemno oddajnih postaj (Aquarius, Taurus in Libra) prejel zahtevo za izdelavo preprostega sprejemnika, katerega je enostavno sestaviti in bi bil namenjen uvajanju mladih v svet radioamaterstva. Odločil se je za sprejemnik, sestavljenega iz lahko dostopnih poceni komponent in plastično ohišje, ki omogoča enostavno sestavo. Zasnova je bila izdelana v obdobju med letoma 2012 in 2013, po že predhodno izvedenih eksperimentih.
Avtor se za pomoč zahvaljuje Andrewu – SP8XXN in svoji XYL Lidiji, ki ga podpira pri njegovem hobiju in je po njej poimenoval ta projekt.
LIDIA 80 je zelo preprost CW/SSB sprejemnik, ki zajema območje od 3495 do 3805KHz in katerega glavni element je cenovno zelo ugoden čip MC3361C.
Vhodni sprejemni krog zagotavlja zadostno občutljivost in ujemanje vhodnega filtra z mešalnikom. Ojačevalnik je zgrajen s priljubljenim LM386N, ki zagotavlja dovolj moči za manjši zvočnik ali slušalke.
Pred začetkom sestavljanja se seznanimo s shemo sprejemnika.
Kot vidimo, ima sprejemnik malo dodatnih elementov, vsi elementi so tudi lahko dobavljivi. Sprejemnik je zgrajen na ploščici velikosti 130x63mm.
Sestavljanje začnemo pri manjših elementih kot so diode, upori, trimer potenciometri in kondenzatorji. Prispajkamo še napetostni regulator, oba podnožja in vse tri potenciometre. Na ploščici so označene kontrolne merilne točke TP1, TP2 in TP3, ki pomagajo pri odkrivanju napak in uglaševanju sprejemnika. Ko imamo sestavljen sprejemnik, lahko začnemo z uglaševanjem.
Najprej pomerimo na testni točki TP1 z V-metrom, če imamo napetost 8V. Če je napetost pravilna, vstavimo v podnožje LM386N in MC3361C. Sledi uglaševanje VFO-ja na pasovno širino najmanj 310KHz. Za to sta namenjena dva trimer potenciometra 10KOhm s katerima prilagodimo napetost.
Najprej nastavimo VFO gumb v skrajni levi položaj. Z levim trimer potenciometrom nastavimo napetost na 1,7V.
Sedaj zavrtimo VFO potenciometer skrajno desno in z desnim trimer potenciometrom nastavi napetost na 6,1V. Če sedaj zavrtimo VFO potenciometer na sredino, je izmerjena napetosti okoli 4,1V.
Sedaj je potrebno uglasiti naš sprejemnik še na točno sprejemno frekvenco. Za to si po spodnji shemi izdelamo majhen oscilator s kristalom vrednosti 3686KHz.
VFO gumb na sprejemniku nastavimo malo pod 3700KHz.
V bližino postavimo izdelan oscilator in vrtimo trimer kondenzator vrednosti 60pF toliko časa, da v zvočniku zaslišimo zvok. Če slučajno ne moremo uglasiti sprejemnika, si pomagamo z merilnikom frekvence in po potrebi spremenimo kondenzatorje v oscilatorju sprejemnika.
S tem je sprejemnik uglašen na frekvenco in pripravljen za montažo v plastično ohišje. Na zadnji strani ohišja vgradimo antenski konektor, stikalo za vklop in konektor za priklop napajalne napetosti.
Projekt LIDIA 80 je namenjen mladim in začetnikom, kot tudi ljubiteljem samogradenj. Po sestavi in uglasitvi lahko za sprejem CW in SSB amaterskih postaj na 80m področju uporabimo dipol ali dolgo žico.
Zvone – S52O
VIR:
– http://forum.hamradio.si/viewtopic.php?f=14&t=18439
– http://www.sp5ddj.pl/Lidia%2080%20DC%20Receiver/Lidia%2080%20-%20DC%20Receiver.htm
– www.sp5ddj.pl
– fotografije: S52O in SP5DDJ
⇚ NAZAJ