V mesečniku Goriška časopisne hiše Primorske Novice je bil objavljen pogovor s članom radiokluba Cerkno Danilom Brelih S50U, kjer celovito predstavi svoj hobi in radioamatersko dejavnost na Cerkljanskem.
CERKNO: Radioamater Danilo Brelih o svojem delu in organizaciji slovenskih radioamaterjev
Radioamaterstvo – tudi način življenja Kaj je radioamatertvo? Poenostavljeno bi lahko rekli, da je to ljubiteljsko, nepoklicno ukvarjanje z radiom, vendar je še mnogo več. Je aktivnost, gibanje, organizacija, tudi način življenja, tehničnega življenja čez tri miljone ljudi vseh držav sveta, pravi radioamater Danilo Brelih, ki nam je zaupal nekaj skrivnosti njegovega hobija.
Kdaj in kaj te je navdušilo, da si se začel ukvarjati z radioamaterstvom?
V šestem, sedmem razredu osnovne šole smo si fantje v bloku izdelali prve FM oddajnike, pri meni v sobi pa postavili radijski studio z dvema urama lastnega programa na dan. Cel projekt seveda ni imel ustreznih dovoljenj, mulci v tistih letih nismo niti vedeli, da je lahko takšno početje na meji legalnega. Po pogovoru s starši doma smo z početjem prekinili in vse oddajnike uničili. Leta 1979 sem na oglasni deski osnovne šole opazil vabilo na radioamaterski krožek in se brez omahovanja prijavil saj je že sama beseda »radio« nosila v sebi zame nekaj zanimivega. Obiskoval sem tri mesečni krožek, kjer smo se učili Morsejeve abecede, osnov elektrotehnike, operatorske tehnike … Priznati moram, da je bilo učenje telegrafije precej težje od pričakovanega saj takrat ni bilo sodobnih pomagal, računalnikov in velikokrat mi je ob zvoku dolgočasnega tona zujalice (generatorja zvoka) pogled uhajal skozi okno in misli so bile velikokrat daleč stran. Vseeno se je vztrajanje na urah krožka izplačalo in v sredini leta ’79 nas je pet tečajnikov uspešno opravilo izpit pred komisijo Zveze Radioamaterjev Slovenije za radioamaterja operatorja C kategorije.
Kakšni so bili začetki radioamaterstva na Cerkljanskem ?
Začetki radioamaterstva v Cerknem segajo v leto 1956, ko je prišel v Cerkno kot mlad orodjar Viktor Kravanja. Skupaj z domačini je v letu 1957 ustanovil radio klub z klubskimi prostori zgrajenimi na podstrešju današnje upravne stavbe tovarne ETA. Leta 1970 se je upravni odbor pod predsedstvom ing. Franc Tušarja odločil, da klub pristopi k izgradnji lokalne radijske postaje v Cerknem, danes razpoznaven kot Radio Odmev. Osnovna radioamaterska dejavnost oživi leta 1978 s prihodom Mirana Vončina, ki je upravnemu odboru predlagal nove cilje in nove prijeme, predvsem pri delu z mladimi. Klub istega leta nabavi novo moderno kratko valovno in ultra kratkovalovno postajo in antene, na osnovni šoli pa se je več let zapored organiziralo tečaje za radioamaterje operatorje. Leta 1980 so člani kluba na Črnem Vrhu postavili svoj prvi 18 m visok antenski stolp in začelo se je intenzivno delo na DX (dolge, preko 3000 km zveze) in tekmovalnem področju. Radio klub Cerkno je leta 2007 za svojo petdesetletno izvirno promocijo svojega kraja po vsem svetu ter za velik prispevek k dejavni izrabi prostega časa mladih prejel Bevkovo nagrado občine Cerkno.
Kdo te je uvedel v to dejavnost ?
Po uspešno opravljenem izpitu na osnovni šoli sta nam Miran Vončina kot mentor tečaja in Adelka velikodušno odstopila eno od sob v njihovem stanovanju v Cerknem, kjer nas je Miran učil operatorske tehnike velikokrat tudi precej kasno v noč. Brez Mirana, S50O si ne predstavljam obstoja kluba niti danes saj je še vedno gonilna sila kluba, trenutno deluje kot gospodar klubske postojanke na smučišču Črni Vrh nad Cerknim.
Kako izgleda sama postaja in kako poteka komunikacija prek nje?
Vsaka oddajna amaterska radijska postaja se mora identificirati s klicnim znakom, torej kar je za človeka ime, za podjetje naziv, za knjigo naslov … je za radijsko postajo identifikacija. Klicni znak je oznaka sestavljena iz črk in številk in po ITU (Internationa Telecomunication Union – Agencija za telekomunikacije pri Združenih Narodih) pravilniku lahko ugotovimo kateri državi pripada radijska postaja. Moj pozivni znak je S50U kar pomeni S5 za Slovenijo, 0U pa pripada osebno meni. Če bi se nam oglasil radioamater z znakom iz serije VK4 bomo vedeli, da smo vzpostavili zvezo z radioamaterjem iz Queensland, Avstralija še preden se nam predstavi. Telegrafija – Morsejeva abeceda mednarodni način kodificiranih črk, številk sestavljenih iz pik in črt in telefonija sta najstarejša, klasična načina vzpostavljanja amaterskih radijskih zvez. Radioamaterji seveda uporabljajmo še druge načine kot so SSTV (prenos mirujočih slik), ATV (amaterska televizija), nekatere digitalne komunikacije (RTTY, AMTOR, PACTOR, PACKET RADIO itd.) kot skupna oznaka za DIGIMODE. Med radioamaterji je najbolj popularno digimode delo z radijskim teleprinterjem RTTY. Seveda se danes ne uporablja mehanskih naprav, kot jih poznamo iz starih filmov ampak za to vrsto dela potrebujemo majhen vmesnik, ki ga priključimo med radijsko postajo in osebni računalnik. Z razvojem in dostopnostjo računalnikov se vse več za kodiranje in dekodiranje signalov pri digitalnem načinu komuniciranja uporablja zvočne kartice ter ustrezno programsko opremo. Logične enice in ničle se pretvarjajo v dve neodvisni frekvenci z 170 Hz zamikom. Vsebina RTTY zveze je podobna telegrafiji, le da sporočilo ne sprejemamo zvočno, temveč jo vidimo na monitorju računalnika.
Koliko vas je, ste organizirani v društva ali kako drugače?
Zvezo Radioamaterjev Slovenije (ZRS) sestavlja 117 klubov, v katerih je včlanjeno preko 4500 radioamaterjev z opravljenim izpitom. Več kot 2800 teh radioamaterjev je hkrati tudi včlanjeno v ZRS preko članstva kluba. ZRS je aktivna članica IARU, ki je član ITU in je podpisnica CEPT priporočila, dovoljenja za uporabo amaterske radijske postaje v drugih državah.
Kaj je potrebno vse imeti, da se lahko sploh začneš ukvarjati s tem?
Radioamaterji morajo po mednarodnih predpisih opraviti ustrezen izpit, da dokažejo določeno tehnično (elektronika in radiotehnika) in operatersko znanje (pravila in predpisi za amaterske radijske komunikacije). Potrebno je opraviti izpit iz tehnike in predpisov kar zajema znanje elektrotehnike in radiotehnike, Slovenska in mednarodna pravila in postopki ter Slovenski in mednarodni predpisi, ki urejajo radioamatersko dejavnost-radioamatersko in radioamatersko satelitsko službo. Znanje Morsejeve abecede, telegrafije zadnjih nekaj let ni več pogoj. Problem mlajših operatorjev pri nabavi dražje radioamaterske opreme rešujemo z včlanjevanjem le teh v radio klube, ki takšno opremo nudijo.
