Zadnji vikend v januarju leta 2020 je v CQWW160M CW tekmovanju naša ekipa IG9/S59A, v kateri smo bili :Drago Turin S59A, Slavko Celarc S57DX, Silvo Knuplež S51V, Berto Jagodnik S56N in Rado Jurač S52OT, dosegla 1. mesto in 3. najboljši skupni rezultat vseh časov. Že takrat smo se dogovorili, da bomo že naslednje leto (2021) spet odpotovali na Lampeduso in načrtovali nujne spremembe in dopolnitve tekmovalne tehnike. Zaradi izbruha epidemije Covid – 19, smo morali počakati kar tri leta, da so se razmere toliko umirile, da smo lahko letos našo namero izpolnili.
Sprva smo pričakovali, da nas bo v ekipi več, vendar sta Silvo Obrul – S50X in Berto Jagodnik – S56N zaradi osebnih razlogov sodelovanje odpovedala. Pridružila pa sta se nam Miran Vončina S50O in Peter Bogdan – Peco S54W.
Že takoj na startu, ko sta Peco in Drago v petek, 20. januarja ob 3h zjutraj s kombijem prišla do Silva v Moto naložiti antene, so ugotovili, da je premalo prostora za vso prtljago in šest oseb. Zadrego je rešil Silvo in vzel svoj osebni avto Audi, kar je zadoščalo, da smo se lahko odpravili na pot. Vse je šlo po planu, čeprav so bile vremenske razmere in napovedi neugodne. Kratek postanek v Sasso Marconi, kjer nas je pričakal Paolo I4YRW in nam posodil TIM kartico Z UMTS routerjem anteno za internetno povezavo na tekmovalni lokaciji. Dobrosrčno nas je počastil z okusnim kosilom v vaški gostilni in že smo odhiteli naprej , da bi se lahko pravočasno vkrcali na trajekt.
V pristanišču Civitavecchia pa smo doživeli novi šok, saj so nam povedali, da trajekt za Sicilijo ne bo odplul zaradi neviht in preveč razburkanega morja. Bili smo pred dilemo, ali čakati na naslednji dan, vendar nismo imeli nobenih zagotovil, da bo trajekt odplul naslednji dan. Tako smo se odločili, da nadaljujemo pot po kopnem do Villa San Giovanni na konec italijanskega škornja. Po poti so se tudi na kopnem vremenske razmere spreminjale v zelo kratkih intervalih: močni nalivi dežja, sneženje, veter, strele… Vozimo skoraj vso noč, le dve urici zadremamo na benzinskem servisu v vozilih. V Villa San Giovanni hitro na trajekt in že smo na Siciliji. Po poti do Porto Empedocle nas za trenutek pod Etno izpod oblakov pozdravi sonce. Ustavimo se za malico in občudujemo čudovite nasade pomaranč.
V Porto Empedocle prispemo pozno popoldne. Ko ob 18.h odprejo biro za prodajo kart za trajekt za Lampeduso, nam povedo, da se je kapitan zaradi slabega vremena odločil, da ne bo izplul. Na hitro zavijemo v bližini hotel, kjer prespimo noč. Naslednji dan v nedeljo že od zjutraj dežuje. Načrtovali smo ogled antičnih stavb v bližini Agrigenta ali pa skal v bližini, kjer je stoji znamenita Turška glava, vendar sta veter in močan dež nepremostljiva ovira. Čez dan posedamo po hotelu in se selimo po treh bližnjih lokalih. Pijemo čaj ter kavo, da bi lahko lažje pričakali večer. Spet se odpravimo v pristanišče, kjer doživimo novo neprijetnost. Povedo nam, da se lahko na trajekt vkrca samo osebno vozilo kombi pa ne, saj je prostor za višja vozila že zaseden. Prednost imajo vozila za oskrbo Lampeduse s hrano in gorivom. Tako gremo na trajekt le Silvo, Slavc in Rado, ostali fantje pa se s kombijem vrnejo nazaj v hotel. Po več kot devetih urah vožnje, ki jo preživljamo sede na neudobnih sedežih in občasno prespimo na tleh zaviti v spalne vreče, le pristanemo na otoku. Salvatore nas pričaka z odprtimi rokami in takoj izberemo dva apartmaja, kjer se bomo nastanili. Ta čas nam je Drago sporočil, da so tudi ostali trije na trajektu, ki je izplul zgodaj zjutraj in bodo prispeli na Lampeduso okoli 18.30. Silvu ne da miru in se že dopoldne odpravimo na lokacijo na Punto Alaimo, kjer ugotovimo, da nas v zapuščenem vodohranu k sreči čaka vse kar smo tam pred tremi leti pustili ( bambusove palice za beverige, vhodna vrata in lesene zapore za okna).
Zvečer se vsi zberemo pri skupni večerji(domača goveja juhica z vlivanci, pražen krompir z ocvirki, meso iz juhe ter domača vložena zelenjava). Po kratkem pomenku in tuširanju zaspimo kot ubiti.
V torek zjutraj se po zajtrku ekipa odpravi na lokacijo sestavljati antene, Rado in Drago pa se podava v lov na 6m dolgo lestev, ki jo potrebujemo, da bi lahko splezali na teraso vodohrana. Po vsem mestu obiskujeva trgovine, kjer prodajajo lestve, a zaman. Odpeljeva se na letališče, kjer sva dogovorjena z ing, Biagiom Picarello, ki nama bo povedal, kje lahko najamemo agregat, ki ga je našel Antonio IT9EQO. Pove nama, da ga bo posodil g. Rosario Cuchina. Ker je g.Biagio zaposlen na letališču in ima dostop do zelo natančnih vremenskih kart, ga Še vprašava za vremensko prognozo za naslednjih 10 dni. Skupaj ugotovimo, da je najverjetneje, da bo bomo morali odpotovati nazaj že v ponedeljek enajst ur po zaključku tekmovanja, saj bo kasneje vsaj tri dni zelo razburkano morje z močnimi vetrovi in trajekt ne bo plul. Končno se dobiva z Rosariom in mu poveva, kje je naša tekmovalna lokacija. Presenečen vzklikne: » Pa točno pod zapuščenim vodohranom na Punto Alaimo imam svoja skladišča z gradbenim materialom in sem vaš prvi sosed.« Zelo prijazno naju povabi k sebi v pisarno na kavo in sok. Obljubi, da bo agregat pripeljal na lokacijo in nam ponudi kakršnokoli pomoč. Hitro se vrneva k ekipi in skupaj uspemo postaviti 27 m visoko vertikalko od Spiderbeama z 44 radiali. Naslednji dan postavimo še sprejemno anteno SAL30 na objekt, na dvorišču pri apartmajih pa dve vertikalki, da bomo v prostem času naredili kakšen qso na ostalih HF obsegih.
Odločimo se, da bomo raztegnili samo eno beverage anteno proti USA.
Ponoči med sredo in četrtkom močno piha in s strahom pričakujemo, ali bodo antene vzdržale. Naslednja dva dni pred tekmovanjem preizkušamo delovanje tehnike: TX antena 27m z 44. radiali, RX anten – Beverage proti USA in SAL30 na strešni ploščadi zapuščenega vodohrana; TS 890 RUN in TS 590 inband ter SUNSDR2 za lastni CW skimmer: dva PCja v mreži s SW in fizičnim interlockom ter linear OM-POWER.
Za napajanje vseh aparatur, razen PA je bil predviden lasten bencinski agregat 2kW, vendar smo kmalu ugotovili, da nam inverter povzroča po vsem spektru motnje. Tako smo skozi vse tekmovanje uporabljali enofazni dizelski agregat, ki so nam ga pripeljali v petek popoldne. Ko smo ga zagledali, so se nam oči zasijale kot otrokom, ko dobijo čokolado. Imel je namreč tudi dvižni nosilec s štirimi močnimi reflektorji, ki so nam zelo olajšali podiranje anten v noči na ponedeljek.
Dve uri pred začetkom tekmovanja se podamo na lokacijo. Vreme je prav apokaliptično. Nalive dežja spremljajo močni sunki vetra, strele sekajo okrog in okrog otoka, na morju se pojavljajo manjši tornadi. Vremenske karte so natančne, saj je center ciklona, ki se razteza od Tunizije do Malte, točno nad nami.
Ekran na TS 890 je živo rdeče barve od statike. Ob bližnjem udaru strele se ozračje za nekaj sekund razelektri in takrat lahko dešifriramo le signale močnejše od 599+20dB. Potem spet prevlada statika, pa za hip spet popusti in tako se mučimo do treh zjutraj, ko se ozračje umirja in začnemo sprejemati tudi šibkejše signale.
Poskušamo se priključiti v Live contest score server, vendar nam ne uspe. Lahko pa ves čas sledimo borbi med E70DX in S50C , ki krepko vodita po številu zvez. Jutro zaključimo s skoraj 300 QSO manjka.
Čez dan se je vreme izboljšalo in z odpiranjem banda smo začeli razliko v QSO jih dokaj dobro zmanjševati. Na RUN postaji je potekalo delo po pričakovanjih le na inband postaji je bilo precej korespondentov, ki jim je bilo težko dopovedati kakšen je pravi klicni znak, še posebej postajam, ki so nas slabše slišale in posledično tudi mi njih. Poskušali smo narediti vse , vendar vemo, da od 10 do 15 MULT nismo uspeli priklicati. Zaradi napačnih dešifriranj našega klicnega znaka in napačnih objav na na skimmerjih in clusterjih je nastalo kar nekaj dvojnih klicev, nekateri so vztrajno pritiskali miško. Popoldne nas preseneti z obiskom domačin Roberto IG9ITO- – kapitan ladje obalne straže in nas pogosti s sladkarijami ter domačim zeliščnim likerjem. Roberto pove, da je župan Linose in Lampeduse mag. Filippo Mannini odsoten in, da se je dogovoril, da nas bo v torek ali sredo sprejel podžupan. Žal smo morali z otoka prej, zato je Roberto sam obiskal župana in mu prenesel naše pozdrave, ga podrobno seznanil z našim tekmovanjem in mu v zahvalo svečano predal izvod plakete za osvojeno 1. mesto CQ WW 160m CW v letu 2020. Gospod župan se je zahvalil in preko Roberta sporočil, da nas bo z zadovoljstvom sprejel naslednje leto.
Pogoji niso bili slabi saj smo uspeli narediti kar nekaj dobrih DX QSOjev, za Japonsko pa se je odprlo šele v nedeljo zvečer.
Ob 23.00 se lotimo pospravljanja anten. Bilo je prav zanimivo delati ob soju žarometov z naglavnimi svetilkami in ročnimi baterijami…. Ves čas slišimo v bližini otoka grmenje in opazujemo šviganje strel. Vse počnemo natančno po vrstnem redu, ki sta ga določila Silvo in Peco, ker sta to počela že večkrat, seveda podnevi. ( Vertikalka je bila po višini osemkrat sidrana na štiri kline, ki smo jih zaradi kamnitega terena z veliko muko zabili v tla …). Tudi pospravljanje Beveragea v trdni temi je poseben izziv. Smo pa v treh urah uspeli vse podreti, razstaviti in zapakirati v embalažo. Ko smo pa začeli vso tehniko in prtljago nalagati na in v kombi, nas je spet zalival dež. Ob štirih se peljemo v naše apartmaje , še malo razkužila in popadamo v postelje. Pa ne za dolgo. Še kavica, čaj in sladice iz slaščičarne v mestu pa hitro na trajekt in ob 10.45 odplujemo proti Siciliji. Morje je umirjeno razburkano, zato vožnja ni prenaporna. Pot po kopnem, ki smo jo prevozili ponoči in čez dan, ni več zasnežena in vreme je bilo precej sončno.
Vsa ekipa se v torek ponoči srečno vrne domov brez najmanjše nesreče na poti ter zadovoljna z doseženim tekmovalnim rezultatom. Vmes smo se ustavili še v Bologni in vrnili I4YRW internetno tehniko. Ob povratku naredimo nekaj kratkih analiz tekmovanja in ugotavljamo, kje so še možnosti izboljšati antene in ostalo tehniko.
Konec dober – vse dobro: 1530 QSO (200 Severnoameričanov, 36 Japoncev) 39 States in 76 DXCC MULT ter 1.755 mio točk.
Med tekmovanjem smo imeli občutek, da delamo še v KVP ZRS, saj se je v dnevniku nabralo 95 S5 postaj . Vsem Slovencem ena velika hvala za vse QSO je. QSL kartice so napisane in vsem prisotnim na RIS jih je Drago osebno izročil, vse ostale pa so na ZRS biroju.
Cene bivanja na Lampedusi so primerljive s stroški življenja doma v Sloveniji (razen cena dizla je 2,40 E za liter). Zajeten zalogaj so stroški za gorivo, cestnine in trajekti. Z vsakim vozilom ( osebni avto in kombi) smo prevozili več kot 4.000 km .
Zaradi oddaljenosti Lampeduse je ekspedicija trajala 12 dni, štiri dni vožnje na Lampeduso in dobra dva dni nazaj.
Iskrena hvala vsem sponzorjem in donatorjem, ki ste nas podprli z opremo, prehrambnimi izdelki in finančnimi sredstvi:
Liburnia d.o.o., Panvita d.o.o., Radenska d.d. in Zveza radioamaterjev Slovenije;
I4YRW, IG9ITO, IT9EGQ;S50E, S50X, S51FB, S51IV, S53MM, S53MR, S53T, S53V, S53XX, S53Z, S55HH, S55WT, S56ZM, S57KM, S57L, S57M, S57MZ, S57UN, S57XX, S58WW, S59DR, S59ZZ.
Silvo S51V je takole strnil svoje razmišljanje: Kameradi, bom plastičen v kratkem opisu tega kar smo doživeli skozi moje dojemanje žlahtnosti našega podviga… Sinteza članka ne potrebuje mojih misli.
»Bilo mi je v izjemno čast potovati z vami.
Rado S52OT; Odličen navigator, tvoje kuharske mojstrovine smo s kruhom pomazali.
Miran S50O; Metodičen, umirjen in odličen pomočnik.
Peco S54W; Gonilna sila vseh fizičnih naporov, izjemen koordinator, operator in duša prekmurska.
Slavko S57DX; Stroj za tekmovanja, fokusiran in zlata ušesa.
Drago S59A; Moj mentor, mojsterski skrbnik za tekmovalni set-up, odličen operator in »starejši brat«.
Želim nam vsem obilo zdravja in volje da se z vami norci podamo na pot v januarju 2024!«
Naš frontman Drago S59A, pa je dodal še svoj pripis :
»Silvo S51V;Umirjen metodik,zagnan operator,brez njegovih anten ne bi bilo zvez!Pravi Lampeduzoljubec! »
Kakor je Jazon s svojimi Argonavti odšel na pot z ladjo ARGO, da bi našel Zlato runo, tako smo se mi odpravili osvojiti še eno plaketo za zmago. Pri tem smo morali kot on premagati mnogo nepredvidljivih pošasti in preskočiti veliko ovir. Ali smo našo odisejado uspešno končali, bodo pokazali uradni rezultati. Toda naše oči so že uprte naprej. Na ponovno snidenje Lampedusa 2024! Ekipa »Lampeduzoljubci« IG9/S59A.
