Nekaj kratkih informacij o otoku Vis ( vir: Vikipedia ):
Vis leži precej stran od celinske obale, približno 20 km zahodno od Hvara. S površino 89,72 km² je deveti največji hrvaški otok in peti največji med otoki Dalmacije. S celino ga povezuje trajekt na liniji Split-Vis. Znan je po neokrjeni naravi. Podnebje je milo, saj ima malo padavin (samo 560 mm letno, od tega 50 mm poleti), temperature so prijetne (srednja januarska temp. je 8,9 °C, julijska pa 24,3 °C). Otok od severovzhoda proti jugozahodu prepletajo kraška polja (Dračevo polje, Plisko polje, Zlo polje). Na njih večinoma uspeva vinska trta; poznano viško vino se imenuje plavac. Najvišji vrh na otoku je Hum (587 mnm). Na otoku po popisu prebivalstva leta 2001 živi 3637 prebivalcev. Na otoku sta dve večji naselji, in sicer Vis in Komiža.
Prvi prebivalci so se na Vis naselili že v obdobju neolitika. V 5. stol. pr. n. št. je imelo ilirsko pleme Liburnov tu svojo državico, ki pa so jo še v istem stoletju zavzeli Grki iz Sirakuz in na mestu današnjega naselja Vis leta 397 pr. n. št. ustanovili svojo kolonijo Issa. Grki so tu zasadili tudi prvo trto na vzhodni obali Jadrana. V 1. stol. so otok zavzeli Rimljani. Do danes so se ohranili ostanki rimskih term in amfiteatra. Kasneje je otok pripadal Bizancu, od leta 1420 do 1797 pa je bil pod oblastjo Beneške republike. V času Napoleonovih osvajanj so se na otoku izmenjavali Avstrijci (1797 – 1805), Francozi (1805 – 1811) in Angleži (1811 – 1814), ki so zgradili nad vhodom v viško luko zelo močno utrdbo; v tem obdobju pa je potekala tudi pomorska bitka pri Visu (1811) med Angleži in Francozi. V bližini Visa je bila ena največjih pomorskih bitk v 19. stoletju: tu je 20. julija 1866 avstrijska flota pod poveljstvom admirala Tegetthoffa premagala italijansko floto (Bitka pri Visu (1866)). Do leta 1918 je nato otok pripadal Avstriji, dve leti je bil pod italijansko okupacijo, leta 1920 pa je prešel pod upravo Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je osvobojeni Vis po kapitulaciji fašistične Italije leta 1943 postal glavna baza mornarice NOV in glavno oporišče NOB, od junija 1944 do osvoboditve Beograda 20. oktobra 1944 pa je bil sedež Vrhovnega štaba NOV. Na otoku je bilo tudi letališče zaveznikov, namenjeno zlasti zasilnim pristankom ob bombardiranjih poškodovanih težkih bombnikov ob povratkih v baze v Italiji. Po drugi svetovni vojni je na otoku sčasoma nastala velika pomorsko-vojaška baza JLA z več kot dvajsetimi objekti, med katerimi so vojašnice, podzemni bunkerji, rovi in zaklonišča, heliodrom, podmorniško sidrišče, radarska postaja. Tujcem je bil zato do leta 1990 dostop do in na otok prepovedan. Med hrvaško osamosvojitveno vojno so se na otok umaknile ladje v Splitu, zato je bil dostop do otoka nekaj mesecev onemogočen. Po njihovem umiku v Boko Kotorsko je otok v sestavu Hrvaške.
Na Vis smo se podali v drugi polovici meseca julija 2022. Odšli smo:
– Miran iz Cerkna ( S50O )
– Silvo iz Mislinje ( S50X )
– Hubi iz Prevalj ( S53Z ) ter
– Milan ( S58MU ) in Zorica ( S54ZO ) iz Vareje
– Na Visu pa nas je pričakal še domačin Branko ( 9A7YY ), ki nam je priskrbel v uporabo planinsko kočo HPD Hum.
V jutranjih urah 25.7.2022 se je del ekipe odpravil na pot s poltovornim avtomobilom s prikolico, na katero smo natovorili vso opremo, ki smo jo rabili za svoje delo v tekmovanju.
Drugi del ekipe pa se je na pot odpravil z vlakom iz Zagreba do Splita, saj v vozilu ni bilo dovolj prostora.
Da pa potovanje ni bilo dolgočasno, smo se morali med potjo krepko potruditi, da smo prispeli do cilja. Del ekipe v Zagrebu niso najprej spustili na vlak s tremi vagoni za Split, ker je bil prepoln. Na dolgotrajno moledovanje se ju je sprevodnik le usmilil in ju spustil na vlak, tako da sta lahko pravočasno prispela na trajekt.
Mobilna ekipa pa je imela podobne probleme v trajektni luki, ker je bil trajekt že poln in bi morali čakati do poznih večernih ur. Tudi njim jim je osebje trajekta uspelo prepričati, da so jih spustili nanj.
Ob prihodu na Vis nas je tam pričakal Branko, s katerim smo skupaj odšli v planinsko kočo Planinskega društva Vis, kjer smo se nastanili.
V naslednjih dneh, do petka zvečer smo končali z delom, tako da je bilo vse pripravljeno za tekmovanje.
Naš setup je bil: Kenwood TS590SG- run postaja, Icom 7610- multiplier postaja, 2x linear ( run postaja max 1000 W, multiplier postaja max 500 W ), 2x 3 el yagi, vertikalka 80m, 2 fazirani vertikalki za 40m, Vp2e ter beverage za sprejem
V četrtek se je sredi dneva Visu približala nevihta z močnim vetrom in takrat je bil test postavljene antene. Stolp z anteno je kljuboval vetru in upali smo, da bo vreme po tej nevihti naprej normalno. To se je na našo srečo tudi uresničilo. Za dobro počutje in uživanje v morski kulinariki sta skrbela Branko in Zorica. Branko nam je pripravil pečeno hobotnico izpod peke ter sveže dagnje.
V petek je žreb v ekipi določil, da bomo letošnje leto delali s pozivnim znakom 9A/S58MU. Tako smo v soboto ob 14h po lokalnem času pričeli z 24 urnim tekmovanjem v RSGB IOTA contestu.
Ob koncu tekmovanja smo imeli v tekmovalnemu dnevniku 2267 zvez in 230 multiplierjev.
Organizator tekmovanja RSGB je že v mesecu septembru 2022 objavil uradne rezultate. V svoji kategoriji multi single smo osvojili prvo mesto na svetu. Drugo ekipo smo prehiteli za več kot za polovico točk.
Rezultati so tukaj:
1. mesto 9A/S58MU 5.789.660 točk
2. mesto IQ3ME/p 2.377.590 točk
3. mesto BN0W 239.835 točk
itd…..
Po tekmovanju smo po krajšemu počitku pričeli pospravljati opremo ter antene, tako da je bilo vse pripravljeno za odhod proti domu v torek zjutraj.
V mesecu novembru je organizator tekmovanja RSGB poslal plaketo za osvojeno prvo mesto na svetu.
Med potjo in ob prihodu domov smo se dogovorili, da naslednje leto ponovno odidemo na novo IOTA ekspedicijo, vendar še ostaja vprašanje kam, saj je vse povezano z velikimi stroški. Našo odpravo na otok Vis je podprla tudi Zveza radioamaterjev Slovenije, ki se ji naša ekipa na tem mestu najlepše zahvaljuje.
Prav tako se na tem mestu zahvaljujemo tudi naslednjim, ki so nam pri ekspediciji na tak ali drugačen način pomagali :
– Občina Mislinja
– Občina Videm pri Ptuju
– Vovatrans Šmartno pri Slovenj gradcu
– Radio klub Cerkno S50E
– Radio klub Franjo Malgaj Ravne na Koroškem S59EHI
– Radio klub Celje S53EOP
– Tomaž S57PKT
– Slavc S57DX
